Cau!

Evo, sem pred veliko odločitvijo in vem, na koncu se moram sama odločit, pa vseeno me zanima kakšna zgodba o tem, kako ste drugi to speljali...

že dolgo časa imam željo, da vsaj nekaj časa živim kje drugje, pa to ne pomeni, da se preselim, ampak na primer ostanem kje pol leta, potem spet menjam itd...pač, sem tip človeka, ki se hitro naveliča...

največji problem je v tem, da imam odlično službo, stanovanje (sicer v najemu, ampak sanjsko), že skoraj leto dni sem samska in nenormalno srečna zaradi tega, v glavnem...vse je "ok"...mene pa vleče v tujino...pred kratkim sem se vrnila iz potovanja, zaradi česar je ta želja postala še močnejša in zdaj cele dneve razmišljam, kako to speljati. Najbrž boste rekli, pojdi, ne razmišljaj, pa vseeno je dejstvo, da bom naredila korenito spremembo...ste vi dost razmišljali,ali enostavno šli in sproti reševali zadeve? Bi naj to bilo zaletavanje z glavo skozi zid?

Ker moj namen je, da če grem, potem grem zdaj, torej kolikor imam odpovednega roka, in to je to...ampak imam resnično slabo vest zaradi mojega delovnega mesta, ki je, v teh časih pa tudi drugače, sanjsko, zagotovljeno, združuje vse, kar sem vedno hotela početi -  razen potovanj.

Je kdo že naredil kaj takega? mislim, slabo službo ni problem pustit...

Ok, večina vas bo rekla, če si tega tako želiš, potem nima veze kakšno službo maš, pa vseeno, dajte malo pokomentirat, tud z lastnimi izkušnjami...

aja, šla pa bi v j ameriko...v bistvu že skoraj našla službo - ni še potrjeno, ampak z mojim cvjem naj ne bi imela problemov in tam se počutim doma, kar se tiče temperamenta in načina življenja...nekako ne čutim več te naše slovenije, pa ljudi, pa vsega tega materializma...vem, da tam ne bom služila miljonov, ampak zato se mi tud ne gre...

ajde, razpišite se

Ma pustiti dobro službo in malo lutat po svetu je zame nonsens. It nekam in črpat prihranke do konca ter se potem vrniti v slovenijo?

Jaz bi šla v tujino živet,delat pač ena izkušnja več. Za odkrivanje sveta ti ostanejo dopusti.

Spakiraj in se ne obotavljaj!!  

Sluzba je samo sluzba, po dolocenem casu bos uvidela da te tudi sanjska sluzba ne osreci ce nisi srecna zasebno.

Ce se odlocis in gres bo Slovenija se zmeraj kjer je, sluzbe pa pridejo in grejo... se zmeraj bo vse tam.

Cel svet je tvoj, ce imas priloznost probaj, kaj ves kaj te caka za ovinkom, lahko da se zaposlis v se bolj sanjski sluzbi, lahko da se ustalis itd.

Izgubiti nimas kaj.

tisa bo pac manj dozivela kot ti, ampak to je ok, nekateri so zadovoljni z manj eni rabijo vec.

Bell82: Pojdi!!! Če si to res tako želiš, potem nimaš kaj dvomiti.. Čisto te razumem, kako te je J Amerika tako zasvojila, ker je nekaj tam res neverjetnega... sama sem v podobni situaciji, vendar moram najprej diplomirati, potem pa tudi odhajam tja.. morda samo za nekaj časa, morda za vedno.
Še zmeraj imaš potem možnost, da se vrneš nazaj v Slovenijo, če tam ne boš srečna... ja, ne bo te več čakala super služba tukaj.. ampak bolje tako, kot pa da se potem vse življenje sprašuješ 'joj, ko bi le imela pogum in dejansko odšla takrat'

Pa še en citat za vzpodbudo:    

Ko sem prebrala tvoj post sem se takoj prepoznala (no minus sanjska služba in stanovanje, hehe), ampak definitvno J.Amerika, temperament, potovanja in vse drugo kar opisuješ, kot da bi poslušala sama sebe. Tako, da jaz bi na tvojem mestu takoj šla, še posebej, če imaš službo že skoraj zagotovljeno kot praviš. Če ni skrivnost v katerem sektorju in kako si to službo našla? Pa v katero državo bi šla?

V vsakem primeru pa seveda veliko sreče karkoli se boš odločila storiti.

Uf, hvala vam, fajn je slišat tud kaj pozitivnega, glede na to, da mi večina ljudi prigovarja, da je to tvegano, neumno in ne vem kaj še...ampak do zdaj sem se vedno znašla, pa se bom zdaj tud

Lili: to glede službe ni nič fiksnega, se dogovarjam...je pa v turizmu. Na tem področju imam res ogromno izkušenj in kolikor so mi povedali ljudje, ki doli živijo, ni nobenega problema, da dobim delo...itak ne grem delat da bi miljone služila, torej...šla pa bi ali v Kolumbijo al pa Peru, v Boliviji pa sem našla prostovoljno delo, tk da bi malo kombinirala...

hja, pol pa bo treba še samo čimprej v službi povedat...bo kr težka, ker smo skoraj kot družina in bo po moje ful šok :S ampak, čimprej, tem boljše :o

uuuuf, kr jutri bi šla

@Bell82... izgubiš lahko veliko. Če praviš, da imaš vse pošlihtano kamor koli boš šla boš mogla na novo ustvarjat to je kot hišica iz kart. Če ti je želja bolj močna kot posledice, ki lahko nastanejo, pojdi.

Pojdi!!

Živi življenje, delo boš že še spet našla, ne da delaš leta in let medtem pa ti gre mimo celo življenje.

Čez 20 let boš obžalovala le stvari ki jih nisi naredila in ne tistih, ki si jih!

Jaz sem do sedaj bil v Angliji in Braziliji. V angliji sem delal leto in pol in sem dal odpoved, potem pa sem šel za Brazilijo. Delati v Juzni ameriki je tudi moj življenski cilj, vendar so stvari komplicirane. Glede južne amerike če hočeš delat legalno boš rabila vizo in te mora delodajalec sponzorirat, problem je da 90 % firm te ne bo hotelo vzet.

Druga stvar je da so ljudje tam fejst nezanesljivi obljubijo vse naredijo pa nič, to velja predvsem za Brazilce za ostale ne vem. Jaz sem imel ponudbo za delo za SP - Brazilija ki je šla po vodi v zadnjem momentu. Po enem mesecu kontakta po mailu in enem telefonskem pogovoru so ljudje tam najeli firmo da zrihta vizo, potem pa je firma šla v prestrukturiranje in so v vsej zmedi pozabili name. Zaenkrat sem sprejel službo v LJ in si bom dalje iskal predvsem v BRaziliji. Jaz sem začel delo po diplomiranju in sem tudi dobil zelo dobro službo a sem dal odpoved, ker sem vedno hotel iti ven.

pustiti dobro sluzbo in iti j.ameriko,se mi zdi malo pustolovsko oziroma kar neumno.tam so place nizje kot v sloveniji.tudi sluzbo je tam za tujca tezko dobiti.moras znati jezik.

imam sorodnike v braziliji in kar dobro vem kako je tam placano delos.sestricna ima fakulteto in zasluzi okoli 600 dolarjev.rada bi prisla v slovenijo,vendarnima toliko ,da bi kupila karto do evrope.

eno je potovati po takih eksoticnih drzavah,drugo pa tam ziveti in delati.realnost je povsem drugacna.

sicer pa vsak po svoje.to je le moje mnenje.

življenje je kratko in treba je izkoristiti tisto kar se nam ponuja in o čemer sanjamo , zato tudi smo tu na zemlji. Da iščemo, raziskujemo, doživimo, ne pa zato, da se v enem kotu zabarikadiramo in skozi špranjico žalostno opazujemo kako gre življenje mimo nas. Tudi sama sem v mlajših letih tako potovala : brez kakršnih koli ciljev - če se je kje ponudila priložnost, sem tam ostala za dlje, si dobila delo.....potem pa me je veter spet odnesel naprej. Pustila sem odprte vse možnosti, da mogoče nekje tudi za vedno ostanem. A tujina je le tujina, in na koncu sem spet prišla domov, kjer se kljub bedi vendarle samo tu počutim domače. Vse poti, vse dežele kjer sem potovala so bile neprecenljiv vir energije , katero zdaj z veliko žlico črpam. Svet je majhen , a dovolj velik, da si naše življenje začinimo s vsem kar nam pride na pot. Kdor pa visi doma in čaka na zagotovljeno penzijo , tak je,  v mojih očeh, izpustil življenje mimo sebe.

Velikokrat se najde v odgovorih argument denar...kolk manj tam zaslužijo itd. pa je poanta samo v tem še dandanes, kolk zaslužiš? Mislim, doli sem srečala kup ljudi, ki sicer nimajo najboljšega avta, pa iPoda, iPada, iPhone-a, 107cm LCDja, celo omaro oblek itd itd...in kakšni so? mnogo bolj topli in prijazni ljudje kot pa pri nas...žal, še za nekatere moje (bivše)  prijatelje lahko rečem, da gre samo za to, kdo si je kaj kupil in kdo kaj ima...

pa še kdo da kaj na medosebne odnose? pa ja, včasih smo šli skupaj sedet ob reko, odprli pivo ali dve in je bil perfekten popoldan, zdaj pa če komu omenim, da bi mogoče imeli piknik kje v naravi, se pa že več nobenemu ne da, ker to moraš potem meso pečt, pa nahrbtnike nosit, pa oh joj, sej nimam pravih čevljev za to, pa papriko moram vlagat doma, pa perilo moram obesit..bla bla bla...še tolk nima folk časa da bi te poklical enkrat na teden za 3 minute - oz. jim ni...razen redkih izjem je to žal nek standard postal...in če za dobro plačo dobim tako okolje..hvala, pol pa raje zaslužim manj...

in če tako pogledaš...res rabimo vse to? 46 vrst zobnih past v trgovini, mehčalec da nam bodo oblekce dišale po desetih gorah in desetih vodah, iPad/iPhone/iKarkoli da nam ne bo dolgčas in da se ja ne bi morali s kom pogovarjat...?

Saj ti pa ni treba nobenega prepričevat tu, pojdi pa je, če ti je, simpl k pasul

Bell82, ti samo pojdi! Imej plan B - če imaš dobre odnose v službi, si poskusi urediti neplačan dopust, oziroma zagotovilo da te vzamejo nazaj. Pa na vizo, oz. delovno dovoljenje ne pozabi, da boš tam bivala in delala legalno.

Sam sem imel podoben ''problem'' kot ti. Službo sem opravljal z veseljem, a obenem v sebi nosil neizmerno željo po spremembi (novih izzivih), ki je v Sloveniji nisem več našel. Začetki v tujini so težki, a ko stvari stečejo in si urediš osnovne stvari, je vse lažje. Po mesecu bivanja v Avstraliji (z delovno vizo), lahko rečem samo: žal mi je, da nisem šel že prej!

Zberi pogum, naredi načrt, zaupaj vase in pot pod noge. Pa srečno!

Ljudje so bolj topli že ampak kot sem rekel nezanesljivi. Dosti obljubijo ko pa je treba kar naredit pa so polni izgovorov, tak je načeloma v Braziliji, plače so nizke res je vendar se da najti tudi malo boljše stvari. Jaz sicer nisem materialist da bi rabil dosti stvari samo životarit pa ne mislim. Sam bom tudi šel dol v Brazilijo za čas karnavala in bom pustil svoj CV ... ČE misliš iti nekatere države imajo limito kak dolgo lahko ostaneš kot turist v Braziliji je 90 dni, z možnostjo podaljšanja za 90 na policiji federal, denarja boš rabila kar nekaj, če ne boš potovala okoli 4000 EUR za pol leta ... je dober začetek.

to je pač tiranija izbire modernega človeka, kot bi Saleclova rekla

če mi kaj ni žal , da sem storila v življenju, mi ni žal potovanj po svetu. Tudi za dalj časa, kjer sem si dobila delo. Saj, takrat se ti zdi vse to samo eno lutanje in iskanje ne vem česa. Ko si pa malo dozorel, pa vidiš, da je bilo edino vredno v tvojem življenju to- to raziskovanje po svetu oz. po sebi. Ne misli na denar, ki ti ne bo prinesel sreče. Misli nase in na trenutno srečo. Življenje je tako preklemano kratko, da se ti , če čepiš doma, izmuzne med dlanmi in tega še opaziš ne.

Živjo Bell82. Sem na istem kot ti, pa naj ti povem z mojega vidika. Tudi ko misliš da imaš dobro službo, ko jim poveš da odhajaš, vidiš da služba ni "družba" in da ni tvoja "prjatlca", ampak si pač tam zato da boš dobro zaslužil za podjetje, in ti potem niti ni tako žal, ko daš odpoved. Tudi če maš vse, stanovanje in dobro službo, te čisto razumem. Nekaj manjka. Sreča je pa itak..saj veš, vse drugo, samo materialne dobrine ne. Pejt po svetu in uživej Pa poročaj na forumu kako pa kaj

Ja Bella kaj preklemano rabiš iPod/iPhone in še  vso preklemano tehnologijo. Saj jo sama uporabljaš zato ne obsojaj. Kaj pol tle po forumu sprašuješ, pust tehologijo pa pojdi.

Kaj hočeš tok topline in blablabla. Če  ti nisi zmožna dat tolpine ljudem, si ne družabna poem ti jo tudi drugi ne bodo vračali. Dobiš kar daš.

Ljudje ne se slepit! Vsi ste materialisti mobitel,računalnik,TV,potovanja,....

@sonce: hvala

vem, da se na koncu sama odločim, ampak ste mi dali vseeno še dodatni zagon

no, zdaj pa bo treba na urejanje stvari, potem pa določit datum...yiiipiiiiiya

javim

če se ti da piši na dacar.ju@gmail.com kako se ti bodo stvari odvijale naprej me prav zanima... sicer pa veliko uspeha in ja prav je da greš.

Ja tisa, mogoče smo vsi deloma materialisti, ker živimo v zavoženem svetu materialističnega kapitalizma... Ampak gotovo nismo vsi materialisti v isti meri. In mislim, da če imaš mobitel in računalnik, ki sta danes žal že neizbežno potrebna pripomočka, še nisi materialist, kajti materialist je tisti, ki mu materialne stvari in gmotne koristi največ pomenijo.

In če dobro pogledam, sebe nikakor ne bi dala uvrstila med materialiste, ker mi računalnik, mobitel, oblačila in podobne stvari ne pomenijo prav veliko, zato tudi ne menjam mobitela vsako leto, ampak šele ko je zanič in si ne kupujem ipodov in podobnih stvari, ker se mi zdi vstran vržen denar. 

Zato Tisa ne sodi vseh ljudi po sebi.

In zato z lahkoto razumem takšne kot Bell in sem mnenja, da je življenje še mnogo več od dobre službe in urejenega življenja, kjer ljudje na zunaj kažejo srečen obraz, v resnici pa jim je žal za toliko stvari, ki jih niso naredili ali bi jih morda naredili drugače, zdaj pa si tako ali tako več ne upajo. Življenje pa gre mimo prehitro, da bi ga zapravil za dokazovanje drugim, da si srečen. Mislim, da moraš sam pri sebi razmisliti, če te stvari, ki si si jih kupil, dober avto v garaži, lepi čevlji, čisto nov iphone in računalnik res delajo srečnega, ali pa so le obliž na rano...

Tisa je tako lepo drevo, ta tisa je pa en kup dreka. predlagam, da se preimenuje v kompost.

A če greš v J.Ameriko in se nato vrneš boš pa v Sloveniji od lakote umrla?

(retorično vprašanje)

Zakaj te tako mori ta služba če imaš znanje, izkušnje, prilagodljivost ... boš pač drugo dobila ko se vrneš.

Ne vidim kje je problem..

To je Slovenija to ni J.Koreja ali Kitajska kjer če na faksu zsvoziš 1-2 leti pa si že out of working force za vse večne čase. Kompeticija.

Če imaš službo sedaj jo boš dobila tudi potem. Mogoče boš malo iskala, počakala 3-6 mescev ali leto. Ampak gotovo nimaš "izgubljeno življenje"

Nimaš otročka v plenicah, kredit, ki ga moraš odplačevat in delat 100 na uro, partnerja, ki ti ne dovoli in mu ni, staršev, ki so "na smrtni postelji" in te rabijo in še zdrava si.

Kdaj boš pa šla če ne sedaj?
Kdaj bo boljša priložnost če te veseli.

99% ljudi na svetu nima te izbire kot ti.

Med tistimi, ki jo imajo je pa toliko strahov (nesmiselnih).

Zagotovo nikoli.

Pa še verjetno nekaj malega imaš prišparano, da lahko malo pohajkuješ brez da bi delala v J.Ameriki.

Javi se nam kaj kjerkoli že boš

Če si belka iz Evrope in govoriš Špansko si že "eno stopnico više" nad domačini ... v J. Ameriki.

Kar nekaj Špancev (iz Španije9 sem srečal, ki so sanjsko službo našli v J. Ameriki (poučevanje na Univerzi (in jih plačajo veliko več kot domačine), zdravnike specialiste (psihiatrije> in celo pilota letala in še bi lahko naštevala.

Živjo Bell!

že od začetka spremljam vse odgovore na tvoj post. In moram reči da je zanimiv pogled ljudi na to temo

Sama živim v tujini 5 let (v Evropi). Sem zadovoljna, služba ni sanjska, je pa ok in živim zelo komot.

Vendar me zadnje čase mori ista zadeva. Tu sem že tako zelo ustaljena, da me že duši. Zato se mi poraja isto vprašanje. O povratku v Slovenijo ne razmišljam, šla bi nekam drugam (vendar tu je moj problem, nisem prepričana KAM).

Ne vem če imajo kaj leta pri tem (in misel na to mi absolutno ni všeč), vendar nekako se mi ne da začeti pri 0. Šla bi, če bi imela že dogovorjeno službo ali karkoli pač.

A te lahko vprašam za starost? (malo sem direktna, se opravičujem, ampak le iz radovednosti)

Iz tvojih odgovorom sklepam da si se že odločila, tak da samo pogumno!

Bell, veliko sreče ti želim!! zelo lepo je videti nekoga, ki ne ostane le sanjač, ampak se dejansko odloči za ta korak in svojim sanjam tudi sledi! 

pa javljaj se kaj na forumu in poročaj, kako je kaj tam na drugi strani Atlantika =) 

Jana, Bojana, Rose in vsi ostali...hvala

Sej ne, da sem rabila potrditev, da nisem ravno zmešana, samo fajn pa je prebrat

Vsekakor javim, kako se bo odvijalo naprej

Bell82 Ali je možno-opcija, da bi še lahko šel še kdo stabo ?